Zgodovina

ŽUPNIJSKA CERKEV BLAŽENE DEVICE MARIJE VNEBOVZETE NA PRIHOVI

1. Cerkev so v zgodovini različno imenovali:

  • Župnijska cerkev Marijinega Varstva (Avguštin Stegenšek). Zato se ji priporočamo z molitvijo: Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta Božja Porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti, o častitljiva in blagoslovljena Devica, naša Gospa, naša srednica, naša besednica. S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči.
  • Župnijska cerkev Marije Zavetnice (medtem ko je na okvirju milostne podobe napis “pribežališče grešnikov”)
  • Beatae Mariae Kirchen zu Brihou (ČZN II, 145)

2. Zgodovinski podatki:

‘Čudežni’ dogodek, ki ni nujno, da je čudežni, ampak povsem naravni pojav: Zgodba pripoveduje, da je okrog leta 1450 na tem hribčku za božič cvetela češnja. To naj bi Prihovljane spodbudilo, da so postavili kapelico Mariji Cvetlici v čast. Marijo kličemo “Roža skrivnostna” in ji pojemo: “Lepa si, lepa si, roža Marija…”

Cerkev naj bi postavili okrog leta 1464, leta 1562 so ji dogradili zvonik, 1743 ladjo podaljšali in postavili nov prezbiterij in vanj postavili ‘nov’ oltar (oltar iz leta 1650 so dogradili in ga prenesli v nov, povečan prezbiterij. Cerkev je dolga 31,3 metra in široka v ladji 9,6 metra in v prezbiteriju 8,65 metra.

Cerkev je poslikal leta 1887 domačin Tomaž Fantoni (1822-1892). Freske prikazujejo dogodke iz Marijinega življenja, največje tri freske pa prikazujejo Marijino kraljevsko čast: Marija kraljica devic, svetnikov in angelov.

Glavni oltar (delo J. Zamblinga):

  • tabernakelj (nekoč črno-zlat, danes rjavo-zlat), na levi strani kip sv. Petra, na desni pa sv. Pavla
  • lesen kip Marije Zavetnice – s plaščen ogrinja slehernega romarja (zastopniki raznih stanov), v rokah drži dete Jezusa, ki nosi svet, z desnico pa se oprijema Marijinega plašča, dva majhna angela pa polagata na Marijo krono.
  • ob Marijini podobi sta dva stebra, ki predstavljata Jezusove besede: Jaz sem vinska trta, vi mladike. Kdor ostane na meni, obrodi obilo sadu… Še bolj levo in desno sta Marijina starša: sv. Joahin in sv. Ana, na skrajni levi in desni pa nadangel Gabriel in angel varuh.
  • nad Marijino podobo je upodobljena Sveta Trojica: Vstali Zveličar s križem, ob njem pa Janez Evangelist s kelihom in sv. Jožef z lilijo, nato podoba Svetega Duha (golob) in podoba Boga Očeta.
  • stranski oltarji: oltar sv. Sebastijana s sliko sv. Cecilije v atiki in kipi sv. Gregorija in sv. Fabijana; oltar sv. Roka s sliko sv. Magdalene v atiki in kipi sv. Frančiška Ksaverija in sv. Janeza Nepomuka; oltar sv. Valentina s sliko sv. Lenarta inm kipi sv. Izidorja (kmet) in sv. Notburge (dekla); oltar nadangelov: Mihaela, Gabrijela, Rafaela s sliko sv. Hieronima v atiki.

3. Leta 1766 je podružnična cerkev postala župnijska. O tem nam spričuje tudi kronogram na župnišču, kjer je rečeno, da je Filia facta Mater.