KRŠČANSKA BOGOSLUŽJA

Snov je razdeljena v tri sklope:

1) Po uvodni razlagi nekaterih splošnih liturgičnih pojmov s poudarkom na naravi krščanskega bogočastja in zgodovini odrešenja, je v prvem sklopu predstavljeno liturgično praznovanje skozi cerkveno leto. Poseben pomen je dan liturgičnim dobam kot so adventni, božični in postni čas, velikonočno tridnevje, velikonočni čas in čas med letom ter nekaterim Gospodovim, Marijinim in svetniškim praznikom.

2) V drugem delu je podrobno obravnavan obred zakramenta evharistije. Najprej se študentje seznanijo s povezavo evharistije z njeno predpodobo, starozavezno pasho, nato pa sledi razlaga obreda z duhovnega, pravno-liturgičnega in pastoralnega vidika.

3) V tretjem sklopu pa so obravnavani posamezni obredi zakramentov (zakramenti uvajanja: krst, birma, evharistija; zakramenta ozdravljanja: sveta pokora in bolniško maziljenje; zakramenta služenja: sveti red in sveti zakon) ter zakramentalov (blagoslovi, posvetitve, zarotilne molitve).

Cilj predmeta je splošno poznavanje liturgičnih obhajanj cerkvenem letu, predvsem pa usposobiti študente, da postanejo dobri liturgični sodelavci in učitelji, ki bodo s pedagoškega in teološkega vidika sposobni posredovati otrokom, mladini in starejšim liturgične vsebine in obrede.

Študentje:

• se seznanijo z osnovnimi zakonitostmi krščanskega bogočastja s posebnim ozirom na praznovanju liturgičnega leta;
• se naučijo razlikovati, analizirati in predstaviti vsaj glavna liturgična obhajanja katoliške Cerkve;
• se naučijo preko znamenj, kretenj ter koreografije liturgičnih obhajanj prepoznavati vsebino in sporočilnost določenega praznika;
• se naučijo vrednotiti liturgična obhajanja kot posvetitev vsega življenja in delovanja kristjana;
• osvojijo duha liturgije in vstopijo v njeno notranje svetišče.

Temeljna literatura in viri: