Cerkvena glasba v službi bogoslužja
Cilji in predmetno specifične kompetence
Cilj predmeta je usposobiti študente, da bodo znali bogoslužno glasbo na primerne načine vključevati v bogoslužja z mladimi, otroki in v druge obrede na načine, ki jih zahtevajo liturgični predpisi.
Študentje:
– se seznanijo z ureditvijo posameznih glasbenih sestavin pri liturgičnih opravilih s poudarkom na maši ter drugih zakramentih in pobožnostih, prav tako pa se usposobijo za liturgično strokovno oblikovanje glasbenih sestavin slovesnega bogoslužja.
– spoznajo službo kantorja in psalmista in se tudi praktično preizkusijo v njej.
a
Temeljna literatura
- J. Nežič (ur.), Sodelavci pri bogoslužju, Ljubljana 2003;
- E. Škulj, Odloki o cerkveni glasbi, Ljubljana 2003;
- E. Škulj, Textus liturgici – bogoslužna besedila, Ljubljana 2002;
- S. Krajnc, Osnove gregorijanskega petja, Ptuj 1996, 35-45;
- Verska glasba, v: Communio 10 (2000) št. 3, 224-290;
- T. Nagode, Glasba in petje pri poročnem obredu, v: CSS 5 (2006), 188-190;
- Posamezni članki v reviji Cerkveni glasbenik.
a
Predvideni študijski dosežki
Znanje in razumevanje
Študent(ka):
– pozna temeljna navodila Cerkve glede cerkvene glasbe;
– pozna glasbene sestavine v liturgičnih opravilih, kot je v prvi vrsti sveta maša, nato obred poroke, krsta, pogreb in drugi;
– razlikuje glasbene vsebine, ki spadajo v bogoslužje, od tistih, ki so duhovnega značaja, a so bodisi zaradi besedila bodisi zaradi glasbe manj primerne za bogoslužje;
– zna utemeljiti nujnost in primernost posameznih glasbenih elementov v bogoslužju;
– pozna glasbene sestavine, ki jih predpisujejo posamezni obredi.
a
Uporaba
Študent(ka):
– je na podlagi poznavanja glasbenih sestavin obredov na liturgičnem področju sposoben/na glasbenega oblikovanja slovesnega bogoslužja in usmerjanja tistih glasbenih sodelavcev v Cerkvi, ki nimajo liturgične usposobljenosti;
– je iz razumevanja, da je ljudsko petje način sodelovanja pri bogoslužju, sposoben/na ovrednotiti njegovo pomembnost in podati nekatere predloge, kako spodbuditi ljudsko petje v posamezni župniji.
a
Refleksija
Študent(ka):
– zna iz smeri teženja cerkvenih dokumentov glede cerkvene glasbe sklepati na smer njenega razvoja danes;
– je na podlagi pridobljenega znanja sposoben/na kritično ovrednotiti stanje cerkvenega glasbenega udejstvovanja v svoji okolici in kot liturgični sodelavec/ka svetovati.
a
Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet
Študent(ka):
– lahko uporablja osvojeno znanje kot organist in glasbeni sodelavec na župniji;
– lahko iz poznavanja cerkvenih dokumentov o glasbi v Cerkvi prepoznava odprtost Cerkve za ustvarjalnost in inkulturacijo tako na glasbenem kot tudi na drugih področjih.
a
Metode poučevanja in učenja
Predmet se izvaja v obliki predavanj in vaj, ki jih študent predstavi v predavalnici. Predstavitvi sledi diskusija na obravnavano temo.
a
Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica
Študent je povabljen k dejavnemu sodelovanju pri predavanjih in vajah, ki se upoštevajo pri končnem pisnem izpitu, ki mu sledi ustni zagovor. Ocenjevalna lestvica je od 1 do 10.
Študent(ka):
– je na podlagi poznavanja glasbenih sestavin obredov na liturgičnem področju sposoben/na glasbenega oblikovanja slovesnega bogoslužja in usmerjanja tistih glasbenih sodelavcev v Cerkvi, ki nimajo liturgične usposobljenosti;
– je iz razumevanja, da je ljudsko petje način sodelovanja pri bogoslužju, sposoben/na ovrednotiti njegovo pomembnost in podati nekatere predloge, kako spodbuditi ljudsko petje v posamezni župniji.