Teorija glasbe in gregorijanski koral

Cilji in predmetno specifične kompetence:

Cilj predmeta je splošno poznavanje glasbenih elementov ter na podlagi teh sposobnost razumevanja duha glasbe in njene sporočilnosti ter podrobnejša seznanitev z gregorijanskim koralom, ki je središče vsega bogoslužnega petja.

Študentje:

– se praktično uvedejo v branje glasbe;

– se naučijo, v kakšnem ozračju je bila porojena gregorijanska glasba, kaj izžareva in kam vodi;

– spoznajo, da je koral oblika molitve, določene za sveto ozračje liturgičnega časa.

a

Opis vsebine

Snov je razdeljena na dva dela:

A) V prvem delu se študentje najprej seznanijo z namenom glasbe v človeški družbi, njeno delitvijo (glede na vsebino: resna in zabavna glasba, religiozna in svetna glasba; glede na vir: ljudska in umetna glasba; glede na izvajanje: vokalna, instrumentalna, vokalno-instrumentalna glasba), predvsem pa s pomenom cerkvene glasbe v bogoslužju. Nato obravnavajo osnove glasbene teorije (ritem, melodika, harmonija, enoglasje-večglasje; lestvice, intervali…).

B) V drugem delu se študentje podrobneje seznanijo z gregorijanskim koralom, ki v povezavi s svetim besedilom v liturgičnem obhajanju ustvarja ozračje, ki ga bogoslužni trenutek zahteva. Najprej ga obravnavajo skozi njegovo razvojno dobo (vpliv hebrejske, grške in rimske glasbene kulture), preko zlate dobe v času papeža Gregorja Velikega vse do njegovega zatona in dobe obnove korala v 19. in 20. stoletju. Sledi razvoj notacije gregorijanskega korala (neume, tetragram, kvadratna notacija…). Z izvajanjem gregorijanskega korala se seznanijo preko psalmodije; tako najprej obravnavajo melodično strukturo psalmov (inhoatio, tonus recitativus, fleksa, mediatio, finalis) in nato praktično izvajajo osnovne tonovske načine za petje psalmov.

a

Temeljna literatura

  1. P. Mihelčič, Teorija glasbe, Ljubljana 1995;
  2. S. Krajnc, Osnove gregorijanskega petja, Ptuj 1996;
  3. J. Snoj, Gregorijanski koral, Ljubljana 1999;
  4. F. Rampazzo, M. Canova, Cantare la liturgia, Padova 2002;
  5. Verska glasba, v: Communio 10(2000) št. 3, 224-290.

a

Predvideni študijski dosežki

Znanje in razumevanje

Študent(ka):

– pozna osnove glasbe tako s teoretičnega kot tudi praktičnega vidika;

– pozna elemente notnega zapisa gregorijanskega korala od njegovih začetkov naprej;

– se seznani s petjem gregorijanskega korala preko psalmodičnih tonovskih načinov in nekaterih antifon.

a

Uporaba

Študent(ka):

– se glasbeno usposobi do te mere, da zna podati osnovno interpretacijo predložene glasbene literature (zna določiti tonaliteto, taktovski način, je sposoben/na zapeti melodijo…);

– je sposoben/na ovrednotiti pomembnost liturgičnega besedila v pesmi, ki daje koralu svoj ritem;

– je sposoben/na iz vloge, ki jo je gregorijanski koral v Cerkvi vedno imel, razbrati pomembnost besede kot tiste sestavine vse cerkvene glasbe, ki to glasbo umešča v bogoslužni trenutek.

a

Refleksija

Študent(ka):

– zna ovrednotiti vpliv gregorijanskega korala na celotni razvoj glasbe, posebej še cerkvene;

– se s pomočjo glasbe osvobaja človeških skrbi in se odpira bližnjemu v hvalnici Življenju.

a

Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Študent(ka):

– omogoča dejavno sodelovanje v pastoralnem delu;

– se s poznavanjem glasbenih zakonitosti usposobi za glasbeno delovanje na različnih področjih.

a

Metode poučevanja in učenja

Predmet se izvaja v obliki predavanj in vaj.

a

Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Študent(ka) je povabljen/a k dejavnemu sodelovanju pri predavanjih in vajah, ki se upoštevajo pri končnem pisnem izpitu, ki mu sledi ustni zagovor. Ocenjevalna lestvica je od 1 do 10.