Teorija glasbe in gregorijanski koral
Cilji in predmetno specifične kompetence:
Cilj predmeta je splošno poznavanje glasbenih elementov ter na podlagi teh sposobnost razumevanja duha glasbe in njene sporočilnosti ter podrobnejša seznanitev z gregorijanskim koralom, ki je središče vsega bogoslužnega petja.
Študentje:
– se praktično uvedejo v branje glasbe;
– se naučijo, v kakšnem ozračju je bila porojena gregorijanska glasba, kaj izžareva in kam vodi;
– spoznajo, da je koral oblika molitve, določene za sveto ozračje liturgičnega časa.
a
Opis vsebine
Snov je razdeljena na dva dela:
A) V prvem delu se študentje najprej seznanijo z namenom glasbe v človeški družbi, njeno delitvijo (glede na vsebino: resna in zabavna glasba, religiozna in svetna glasba; glede na vir: ljudska in umetna glasba; glede na izvajanje: vokalna, instrumentalna, vokalno-instrumentalna glasba), predvsem pa s pomenom cerkvene glasbe v bogoslužju. Nato obravnavajo osnove glasbene teorije (ritem, melodika, harmonija, enoglasje-večglasje; lestvice, intervali…).
B) V drugem delu se študentje podrobneje seznanijo z gregorijanskim koralom, ki v povezavi s svetim besedilom v liturgičnem obhajanju ustvarja ozračje, ki ga bogoslužni trenutek zahteva. Najprej ga obravnavajo skozi njegovo razvojno dobo (vpliv hebrejske, grške in rimske glasbene kulture), preko zlate dobe v času papeža Gregorja Velikega vse do njegovega zatona in dobe obnove korala v 19. in 20. stoletju. Sledi razvoj notacije gregorijanskega korala (neume, tetragram, kvadratna notacija…). Z izvajanjem gregorijanskega korala se seznanijo preko psalmodije; tako najprej obravnavajo melodično strukturo psalmov (inhoatio, tonus recitativus, fleksa, mediatio, finalis) in nato praktično izvajajo osnovne tonovske načine za petje psalmov.
a
Temeljna literatura
- P. Mihelčič, Teorija glasbe, Ljubljana 1995;
- S. Krajnc, Osnove gregorijanskega petja, Ptuj 1996;
- J. Snoj, Gregorijanski koral, Ljubljana 1999;
- F. Rampazzo, M. Canova, Cantare la liturgia, Padova 2002;
- Verska glasba, v: Communio 10(2000) št. 3, 224-290.
a
Predvideni študijski dosežki
Znanje in razumevanje
Študent(ka):
– pozna osnove glasbe tako s teoretičnega kot tudi praktičnega vidika;
– pozna elemente notnega zapisa gregorijanskega korala od njegovih začetkov naprej;
– se seznani s petjem gregorijanskega korala preko psalmodičnih tonovskih načinov in nekaterih antifon.
a
Uporaba
Študent(ka):
– se glasbeno usposobi do te mere, da zna podati osnovno interpretacijo predložene glasbene literature (zna določiti tonaliteto, taktovski način, je sposoben/na zapeti melodijo…);
– je sposoben/na ovrednotiti pomembnost liturgičnega besedila v pesmi, ki daje koralu svoj ritem;
– je sposoben/na iz vloge, ki jo je gregorijanski koral v Cerkvi vedno imel, razbrati pomembnost besede kot tiste sestavine vse cerkvene glasbe, ki to glasbo umešča v bogoslužni trenutek.
a
Refleksija
Študent(ka):
– zna ovrednotiti vpliv gregorijanskega korala na celotni razvoj glasbe, posebej še cerkvene;
– se s pomočjo glasbe osvobaja človeških skrbi in se odpira bližnjemu v hvalnici Življenju.
a
Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet
Študent(ka):
– omogoča dejavno sodelovanje v pastoralnem delu;
– se s poznavanjem glasbenih zakonitosti usposobi za glasbeno delovanje na različnih področjih.
a
Metode poučevanja in učenja
Predmet se izvaja v obliki predavanj in vaj.
a
Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica
Študent(ka) je povabljen/a k dejavnemu sodelovanju pri predavanjih in vajah, ki se upoštevajo pri končnem pisnem izpitu, ki mu sledi ustni zagovor. Ocenjevalna lestvica je od 1 do 10.